Claudia Salamant, Salamantova (1970)
živi v Čedadu.
Otroštvo je preživela v vasici Salamant ob reki Idarji, ki jugovzhodno od Čedada teče prav na meji med Italijo in Slovenijo. Od leta 1988 poučuje na večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, edini državni šoli na Videnskem, kjer se poučuje tudi v slovenskem jeziku. Za didaktične potrebe in v želji po ovrednotenju beneškega narečja je sodelovala pri pripravi učbenikov, brošur in revij v izdaji slovenskih kulturnih društev videnske pokrajine ter organizacij iz bližnje Slovenije. Predvsem gre omeniti antologijo Sonce sieje, parve bukve za te male, Lipa, Špietar,1996.
Aktivno sodeluje v čezmejnem literarnem krožku Nit in v beneški folklorni skupini Živanit, ki raziskuje in poustvarja domače plese.
Objavila je pesniško zbirko De b’ mogle besiede, KD IvanTrinko, Čedad, 2015. in je sodelovala pri likovnem vložku Trinkovega koledarja za leto 2011 Utekli so bogovi hiše.
Udeležila se je raznih literarnih natečajev in dobila razna priznanja.
Trdno verjame v moč besed, ki povezujejo, združujejo, pomagajo premagati težave in ljubiti življenje, vedno in vsemu navkljub. Pisanje je zanjo edina rešilna bilka pred individualizmom in pozabo.
