KRIVAPETE

Pravli vam bomo od krivapetah, ki živijo v Nediških dolinah, od tistih zen, ki so ziviele ta pod celah, tu jamah an ta po hostieh… so miele duge lase an kar je bluo čudno, so miele noge obarnjene ta zad, takuo kar so šle napri se je zdielo, de grejo nazaj. Donas so šele med nam, samuo ki ku an krat, se na storejo videt al zapoznat.

Vi racconteremo delle Krivapete che vivono nelle Valli del Natisone, di donne che abitavano in anfratti e grotte, nei boschi…avevano lunghi capelli ma la particolarità era il fatto che avessero i piedi rivolti all’indietro …così quando andavano avanti sembava che tornassero indietro. Oggi ci sono ancora, ma come una volta non si fanno vedere o riconoscere.

pravejo raccontano

Sarženska

Tle an liep dokument, ki prave go mez nas. Ga je napisala Ada Tomasetig, ki lepuo vie duo smo.

Ecco il punto di vista di Ada Tomasetig, ricercatrice e narratrice, colei che ha raccolto e proposto per prima la storia della Krivapeta di Sorzento e ha poi raccolto le loro storie nel libro »Od Idrije do Nediže / Dal Judrio al Natisone«.

»Le krivapete erano  creature, mitologiche, fantastiche  molto sapienti, erano dee e donne insieme…

…Avevano un legame stretto con la natura, con madre natura per questo sapevano un sacco di cose, erano molto sagge, erano consapevoli che il sapere non può avere un fine proprio ma il sapere che uno ha lo deve dare, solo così ha un senso. Per questo trasmettevano il loro sapere agli uomini ma chiedevano il rispetto e questo è molto importante specialmente per noi donne… avevano una particolarità, avevano i piedi rivolti all’indietro, il viso che guardava in avanti e i piedi indietro, anche questo può essere un messaggio: i piedi rivolti verso il passato, legati alle loro radici e lo sguardo rivolto in avanti, perché bisogna vivere ed evolversi e guardare verso il futuro.«

mislijo od nas… cosa pensano di noi…

Krivapete
pripovedujejo raccontano

Krivapete
pišejo scrivono

Frequently Asked Questions

Vsi guorijo od nas, ku de bi nas na bluo vič pa….

Tutti parlano di noi come se non ci fossimo più ma…

Ki dost nas je bluo, tu vsaki vas se more reč…kuo smo ble vse parjatelce… kuo je bluo lepuo se ušafovat, pit, jest, plesat…ka smo se presmejale…an od vas ja, od vaših peč

Quante eravamo, in ogni paese si puo’ dire… eravamo tutte amiche…e come era bello trovarci assieme, bere, mangiare , ballare…quanto abbiamo riso, anche di voi certo, dei vostri difetti

Krivapete, ki živijo v Nediških dolinah so žene, ki so ziviele ta pod celah, tu jamah an ta po hostieh… so miele duge lase an kar je bluo čudno, so miele noge obarnjene ta zad, takuo kar so šle napri se je zdielo, de grejo nazaj. Donas so šele med nam, samuo ki ku an krat, se na storejo videt al zapoznat.

Le Krivapete che vivono nelle Valli del Natisone sono donne che abitavano in anfratti e grotte, nei boschi…avevano lunghi capelli ma la particolarità era il fatto che avessero i piedi rivolti all’indietro …così quando andavano avanti sembrava che tornassero indietro. Oggi ci sono ancora, ma come una volta non si fanno vedere o riconoscere.

Tuole vam na bomo pravle pa!_Questo non ve lo diciamo proprio!

 ŠKRAT
BI jih na  rivale zaštiet… vi sta brez liet ku mi, ki smo ostal tajšni ku ki smo bli!
Non sarebbe possibile contarli…siete come noi, che siamo rimasti tali e quali eravamo!

MATAJURKA
Tle na Matajure iman tri škrate,  taki so, de Buoh pomagi! Jih nie taknila žegnana uodà  ne kar so se rodil, ne potle…jih muoreš klicat saldu škrat zaki niemajo imen an takuo na nikdar vieš s kuon imaš opravilo

Qui sul Matajur ho tre škrat, che Dio ci aiuti! Non hanno visto l’acqua santa nè quando sono nati nè dopo… devi chiamarli sempre škrat perchè non hanno un nome e così non sai mai con chi hai a che fare

 ŠKRAT_ ŠKRAT_ ŠKRAT
ha ha ha ha…

Od nas pravejo vse dobre an vse slave….Di noi dicono tutto il male ed il bene

E le Krivapete non erano streghe, maghe… Erano donne molto sagge e intraprendenti. E se vedevano gli uomini lavorare in malo modo, cercavano di alleviare la loro fatica. Preferivano vivere nei boschi e si arrampicavano su per i dirupi.
Vivevano come donne selvagge. Avevano il tallone avanti e le dita dietro.
E vivevano in comunità. Mia zia raccontava sempre di averle viste.
Tutti sapevano che le Krivapete conoscevano cose che nessun altro al mondo sapeva. Così a volte chiedevano loro consiglio. Ma loro non raccontavano nulla. Insegnavano solo se ne avevano voglia.

An Krivapete nieso ble štrije al pa maghe, an takuo… So ble žene zlo kuštne an zlo inženjane. An če so vidle judi, de so dielal kiek narobe, so gledal, de jin bo lahnejš. An so živiele rade če po hostih an go po čelah so se pliezle.
Su živiele ku te duje žene. So miele peto ta spriet an ta zad so miele parste.
Un so miele njih skupinje. Moja zia je nimar pravla, de jih je vidla.
Vsi su viedli, de Krivapete su znale reči, ki obedan drug na sviete nie znu. Takuo punukrat su jih vprašal kajšnu rieč. Pa one niesu poviedle. Samuo če su one tiele, su jih podučile.

“Od Idrije do Nediže / Dal Judrio al Natisone”, curato da Ada Tomasetig  per l’Istituto A. Tellini di Manzano, inserito nella collana editoriale “Miti, fiabe e leggende del Friuli storico” (Chiandetti editore)

…Zjutra, kar je zvonila jutarinca, ranca nuna se je žegnila anta je paršla h sebe. Tenčas so ble Krivapete, so hodile oku zvičer,  potlé ki je zvonila Ave Marija do jutra so strašle ljudi. Ma donašnji dan jih nie vič, ker obeden vič ne zvoni, ne vierje …

Al suono del mattutino, la signora, ormai defunta, si fece il segno della croce e torno in sé. Allora c’erano le krivapete che la sera, dal suono delle campane dell’Ave Maria a quello del mattino,  intimorivano le persone. Ma oggi non ci sono più, nessuno suona più, nessuno crede…

(Besiede tele zemlje – proze in poezije v beneškem narečju / ZTT/EST 2004 / Luisa Battistig, 7.dičemberja)

 ŠKRAT
An od nas… al vesta, de če gresta doh malnu v Bijarč, na stazi je Škratova jama… ah, ha ha….
VARAT SE! Se vam skala odpre an potlè…

E di noi…sapete che lungo il sentiero che porta  al mulino di Biarzo c’è una grotta degli Škrat… ah, ha ha…  STATE ATTENTI! Il masso si apre e poi …

Sarženska
Gu Petjage so pravli otrokan, de če se na varnejo za cajtan dol z Nediže se jim skala odpre an potle bojo živiel tan not…

A Ponteacco quando i bambini non tornavano per tempo dal Natisone dicevano che il masso si sarebbe aperto e sarebbero finiti lì dentro..

 ŠKRAT
Otroc so šrataci ku mi,  rivajo an  uteč.

I bambini sono monelli come noi, riescono a scappare.

Ivanka
Muč, muč ka so pravli pru gu Saržent, potle, ki si jih vse navadla..me prime fota, kar se zmislen!
So guoril, de kar je mrak se na smie iti uoz hiše »Pridejo krivapete, vas primejo za roko an vas na bo vič. Vas popejejo du Nedižo, vas utopijo an vas uoda’ popeje du Ter«.
Namest bit hvaležni  za vse, kar si jih naučila… če znajo, kar znajo je hvala tebe an potle vsien nam!

Taci, taci! Sai bene cosa raccontavano proprio a Sorzento, dopo aver imparato tutto da te…mi viene un nervoso quando ci penso!
Raccontavano che all’imbrunire non dovevano più uscire di casa perché “verranno le krivapete, vi prenderanno per mano e non vi troveranno più. Vi porteranno al Natisone, vi affogheranno e l’acqua vi porterà nel Torre”. Invece di essere riconoscenti per tutto quello che hai insegnato….quello che sanno l’hanno imparato grazie a te e poi noi abbiamo aggiunto altro…

 ŠKRAT ŠKRAT
Halo, halo, tle iz Ščigl vam morem reč, de niesan nikdar tegà vidu.
Krivapete nieso štrije, se jih boji samuo tek ima ki za skrivat.

Pronto, pronto qui da Cicigolis posso dire di non aver mai visto niente del genere.
Le krivapete non sono streghe, le teme solo chi ha qualcosa da nascondere

Contact

…Zjutra, kar je zvonila jutranca, ranca nuna se je žegnila anta je paršla h sebe. Tenčas so ble Krivapete, so hodile oku zvičer, potlé ko je zvonila Ave Marija, an do zjutra so strašle ljudi. Ma donašnji dan jih nie vič, ker obeden vič ne zvoni, ne vierje …

info@krivapete.eu