Marina Cernetig, Černeška (1960),
živi v Špetru. Piše, ker je treba ohranjati jezik, in kulturo, ki jo predstavlja.
Kot tajnica Zavoda za slovensko izobraževanje je bila med ustanovitelji dvojezične šole v Špetru, od leta 2006 pa je delala za takrat ustanovljeni Inštitut za slovensko kulturo, kjer je sodelovala pri postavitvi pripovednega in krajinskega muzeja SMO (Slovensko multumedialno okno) in muzejske mreže Zborzbirk / Mi smo tu. Za inštitut je pripravila tudi več intervjujev za rubriki Spomini/ricordi in Poslušaj/ascolta (https://www.iskbenecija.eu/)
Sodeluje z Društvom beneških likovnih umetnikov in z dramsko skupino Beneško gledališče, za katero piše in prireja besedila, preizkusila pa se je tudi kot igralka in režiserka. Za svoje delovanje v čezmejnih pobudah je prejela različna priznanja. Priznanja je dobila na literarnih natečajih, njeni teksti so bili objavljeni v raznih publikacijah in antologijah, pa tudi v radijskih in televizijskih oddajah.
Objavila je pesniške zbirke Pa nič nie še umarlo, ZTT-EST, Trst, 2007, Pozdrav iz Nediških dolin / Un saluto dalle valli del Natisone, Krivapete, San Pietro al Natisone / Špietar, 2019, (https://www.krivapete.eu) in likovni vložek Trinkovega koledarja za leto 2011 Utekli so bogovi hiše.
V času korone je odprla youtube kanal, kjer pripoveduje pravljice, legende in navade domačih dolin.
