PUST je šele te narguorš praznik telih dolin, ki že od paganskih cajtu odganja zimo an kliče pomlad.
Nie pusta brez godcu an plesa … pa plešejo krivapete?
Il PUST, carnevale, ancora oggi molto sentito in tutte le valli del Natisone, fin dai riti pagani segna il passaggio dall’inverno alla primavera.
Non c’è pust senza suonatori e ballo … ma ballano le krivapete?
Matajurka
Maškere imajo take lepe farbe an zvonce’, zaki zbujajo zemljo od zimskega spanja.
Škrat
Tel cajt je za nas te pravi…vbedan na gleda če nardiš kajšno …ljudje ankrat so sparjemal vse, kar so pustje uganjal. Donas je buj težkuo, četud so radi kar pridejo maškere.
Rečanka
Pride naravno brez usiljevanja, 6. januarja se konča božični čajt an se začne pustarit … ku saldu, ku že od starih cajtu,le tist ritual an nova kreativnost. Glaboke korenine, kar so te stari praznovali konac zime an preporod pomladi so se do donas ohranile.
Matajurka
Ti guoriš takuo zaki si vajena na nove reči, s vsien tistin, ki se zmišljuvajo gu Topoluoven. Lietos bo žalostno brez pusta…brez zuoncu, brez mašker ča po vas, ča po hišah
Arbeška
Vse vasi an vsi ljudje, vsi čakajo maškere … pustuove, te liepe an te garde, te pridne an te hudobne, slavo an dobro, ku tu življenju.
Sarženska
Filožofiraš donas… tebe je biu saldu všeč pust. Al si bla ti, tista od nas, ki se je preobliekla an šla plesat du skedinj gu Marsine al gu Ruoncu?
Arbeška
Ma neee…tuole je ratalo tan par tebe….ma že kada? Kuo ti je paršlo v pamet?!
Sarženska
Ja, ja se šele smiejen, kar se zmislem.
Lepuo puobnan kuo so veletiele dol uon naše parijateljice, ki so živiele…. na vien če tiste,ki so živiele ta pod cierku svetega Lienarta gu Ruonc al tiste z Marsina…an so pravle an se smejale kakuo jo nieso zapoznal an kuo se je uarnila damu vsa potna, tarkaj ki je plesala
Matajurka
Lepuo puobnam tud ist… se šele uprašan kuo je mogla plesat brez se stuort zapoznat…
Škrat
Paš kuo je čuotala… hahahaha
Rečanka
Ma ki se smeješ, ruoh! Na vieš še kaj ples!
Starogorka
Ljudje so saldu plesal an kar so bli sejmi…za pust je bluo posebno, zaki se je lahko še vič norielo….ma tud na sejme so ljudje hodil par nogah, se veplesal, napil, posnubil an se vračal damu an tu narhujš tami. Kajšan krat so ratale an garde reči…kar se je kajšan opiu an se je preperju….Mi pride tu pamet kar je Šmon Skrinjar dol z Ažle motu senjam opasila cierkve svetega Silviestra tle zdol…priet par maš, potle tan uone grede ki so vsi plesal je trucu niekemu čedajcu…an na koncu so ga sodil du Čedade, četud Landarska banka ga je bla že obsodila. *
Sarženska
Ja, kje so tisti cajti je bla šele Beneška republika! Ona je šla plesat puno liet potle, kar so miel kartonove klabuke an košpe doma narete z lesenim podplatom an kožo posušeno od kake kozè’, zvoncè kake krave an palco tu pest.
Tist PUST, kar judje so se preobliekli s tistim kar so imiel tan doma an z namalanim gobcu z uogjem…se zmisle kaka od vas tistega, ki je veriezu zobe uoz kompjerja an je kazu kake zobe ima!
Rečanka
Ne samuo, lesene maškere, an te garde kajšan krat so imiele kake vile al pa hlačo s pepelan tu pest an so švigale oku nogi…
So se jih tud bal, otročič an kajšni so se hodil skrivat tarkaj, ki so skakal an zluodja dielal.
Arbeška
An njakere uoz pleha an dušpjete,…kar so vepargal s kliščam pepeu dol na tla…zad za nji si imeu saldu za čet
Škrat
Pa ubedan se nie z njim jezu ku z nam!
Arbeška
Maškere so mogle vsega, buj si guoriu naj genjajo, buj so dielale narobe.
Matajurka
Ja te garde….te liepe pa so ble lepuo oblječene, pomisli kake lepe rožnaste klobuke so imejel….so žene dielale cele zimske noči tiste rože…jih je bluo an po stuo na vsakin klabuke!
Anta so miele duge trake uoz karte, de je šumielo…puobje na nin kraj, čeče pa na te druzin de so lahko plesal…tiste so ble te liepe maškere, ki so pisale, baravale nazaj lieto, ki je začelo pahat po zimi…anta z njim so bli godci, je bluo veseje…
Rečanka
An na koncu berač s pletenico, s korpo….vsak mu je dajau kar je meu jajca, kajšne klobasice, salam…al pa liešnike an oriehe če nie bluo druzega…an na koncu so vičerjo skuhale pa čeče, ki nieso mogle hodit na pust…so puoban pomagale se lepuo oblječ tu ženo.
Arbeška
Pust se je spremeniu po drugi ujski, kar so začel se preoblačevat…an so bli karabinjeri, gaspuod, kalunih, škof, financa, novič, smart…tekrat so začele an čeče hodit v maškero.
Pust je ratu vsieh koluorju, so mu ostal zuonci, čarin gobac, kliešče za stegnit an kakega popast tu člien al pa hlače pune pepela.
Matajurka
Kar je paršu tist dan so se napravli takuo lepuo, de jih nie ubedan poznu. Kajšni so se tud dielal, de jih na bojo poznal: so čuotal, so čudno hodil… Ana žena, ki nose moža tu koš… Ankrat smo jih srečale an je bju niek miedih, ki je vizitu an se stuoru plačat za ricete….jo muoren šele imiet par kajšnin kraj skranjeno… dan je imeu no radio, ki kar jo je paržgal te je začela uoda špricat…
Sarženska
Ka te nie nikdar kajšan gaspuod spoviedu? San se ga muorla pru branit!
Pust je pust, donas se predstavljajo tud nove reči, se gre za svietan..ma tuole na pomeni zgubit pust, pomeni pridobit novo muoč, muoč od tistih starih cajtu, ki so paršli do nas, pomeni daržati živo kulturo telih dolin, ki se razvija za cajtan, pa ostaja močnuo povezana an rase z novimi pogledi. Sa smo ble zadnje lieta du Špietre an smo videle kajšan je pust donas.
Ivanka
San vse prebrala, ma sta pozabile te narbuj posebne maškere ki jih imamo…blumarje v bielin obliečeni s tisto vesoko kapo s pisanimi flokmi, z zuonci an pištokan v rokah lietajo, lietajo oku Čarnega varha an Pačejde….Ankrat so bli samuo puobje, ne oženjeni, ki so letal oku vasi tarkaj krat ku ki jih bluo njih… donas je »intergenerazionale« lieta tek če an more, de se ohran tele posebna navada an nje duh. Ku vsaka navada an PUST se spreminja, an krat njega dni nie bluo an takega življenja ne…
STAROGORKA
Ma ka misleš de na poznamo mašker … te liepe an te garde …Gu Čarnin varhe imajo blumarje, Ruončan imajo zluodja an Anjulca, Marsinci imajo petelina an kakuoš, Matajurci an Marsinci imajo lepe rožaste klabuke, Sriednjan so nazaj nardil stare maškere uoz paludja an pleha…imajo škapjača, k lovi ljudi s klieščan, Ažlanj imajo kravo.
Pustuovi lietajo po vsieh dolinah an žena, ki nose moža tu koš jo dobiš tle an tam… Godci na manjkajo, donas je puno mladih, ki igra rimoniko.
Škrat
Ja, pa na Pepeunico vse konča. Pusta zvežejo na kake luojtra, al pa ga zaprejo nazaj v kako jamo ku tan v Černjej. V Nediških dolinah al v Karnajski ali v Reziji, se naprave priet pročes an potlš pogreb pusta…par kajšnin kraj je še precesija z gaspuodan, ki take litanije mole an judje, se jočejo an žalvajo zaki ga pejejeo žgat.
Ivanka
Nu, nu »Pust pride pust pasa, pride pepeunica jubca ostane samica pa pride Velika nuoč an pride fantič na pomuoč.«
Ne bit žalostne, je glih an magnjen pokuore zaki pride fantič na pomuoč
Vse
Hahahahahaha
*
Tratto da ARENGO 2007 – Testo di Giorgio Banchig
Tratto da “Gli Slavi della Val Natisone” di Angelo Cracina
Un cittadino di Azzida condannato per eresia e violenza
(Dall’archivio parrocchiale di San Leonardo – secolo XVI)
…
Il fatto criminoso è successo, domenica 11 settembre 1583, presso la chiesa di San Primo, detto San Passo – meglio conosciuta sotto il titolo di San Silvestro, nelle pertinenze di Merso, appo Azzida.
Cantandosi in essa solennemente e divotamente i divini offizi del vespero, Simon Scrignaro fu così arrogante e temerario e dimostrò il coraggio e la sfacciataggine di un eretico luterano. Con grande scandalo degli astanti e disprezzo del zelo e dell’onore di Dio si appostò alle porte di detta chiesa e cominciò ad urlare come un forsennato prorompendo in parole di vilipendio e derisione del detto sant’offizio e del canto che dai reverendi sacerdoti si faceva, sì che restando confusi cessarono di cantare. Dopo essere stato ripreso e biasimato dai detti preti, Simon rispose loro con arroganza. Allora i preti chiamarono Antonio Missio nodaro e cittadino di questa città al quale denunciarono Simon per sospetto di eresia e designarono alcune persone presenti al fatto perché testimoniassero davanti al santo Officio dell’inquisizione.
Ma detto Simon Scrignaro non ebbe alcun rispetto e si avventò anche contra esso Missio Cancelliero con arroganti parole quasi volesse fargli il filo. Poco dopo esso, aggiungendo male a male, mentre esso Missio con alcuni altri partecipava al ballo rituale che in quel luogo si faceva, si intromise nel circolo formato dai ballerini armato di massango, detto cortellazzo e con parole men che oneste cominciò a provocare esso Missio, a offenderlo con diverse ingiurie, biastimando il santissimo nome e al cospetto di Dio, dimostrando tanto il suo maligno animo di far male, e con il detto cortellazzo percuoteva le pietre. Né di ciò contento l’istessa sera nella villa di Azzida in assenza, ma parlando male del domino Missio, più volte l’ingiuriò e minacciò biastemando al cospetto di Dio, lasciandosi intendere volerlo ammazzare.