Velika nuoč
Domače navade, ki skuoze celo lieto se odvijajo po vaseh naših dolinah pričajo, de adne reči se na zgube zaki jih ljudje imajo par sarcu. Kajšne so se nomalo spremenile, drugih nie vič,adne so se obdaržale samuo v kakih vaseh an kake oživljajo nazaj.
Društvo »Kobilja glava« je ob praznovanju velike noči oživilo že skor pozabljeno navado “praskanja” barvanja pierhu. (https://www.youtube.com/user/KobiljaGlavaItalia/videos)
V Etnografskem muzeju v Ljubljan šele hranejo pierhe opraskane gor na Tarčmune, ki jim jih je pošju gor msr. Ivan Trinko lieta 1906.
Velik tiedan se začne na Ojčinco. Besieda »Ojčinca« pride od oljke zaki viejice, ki jih v telem dnevu duhovnik požegna, vsak po maš nese damu.
Povsod šele vaja, de od četartka do sobote po andoht zvonovi ne zvonijo. Zamuče v po pietju »Glorije« v čertartak zvičer an do sabote so ankrat otroc an te mlad oznanjal jutarinco, pudan an avemarijo, z rapotanjan škartauk, barlievk an laskotac. Donas samuo v Ščiglah lahko čujemo rapotat zak te mlad daržijo šele živo navado.
Na Velik petak so se ankrat ljudje postil, nieso jedli mesa ciel dan an zvičer tu cierkvi je bla Kristusova Pašjon. Tisto vičer so hodil v precesijo an po vas so paržigal oginj tu škatlah od konšerve al sveče an čuške de bojo ljudje varno hodil. Seviede donas, kjer jih šele runajo, nucajo lumine.
Na veliko soboto so se ohranile lepe navade.
Popudan se nese žegnavat. Se lepuo naprave cajno al pletenico z bielin tavajučan v keri na smiejo manjkat golobica al manih al obiejan kruh, kuhane jajca, tud pisan jajca al opraskane pierhe, an salam, an ankrat tud su an otrobe za žvino an no palčico, ki so daržal tan v štal.
Zvičer par andoht gaspuod požegna uodo an oginj, ki ankrat so otroc nosil po hišah v furnel, šparget. So ga nosil al z gobo parvženo s čukežan al v majhani škatolci.
Na Veliko nuoč je navada, de zjutra na tašče se snie žegnanco. Se doma arztegne bieu tovajuč gor na mizo an gor položli požegnana jedila an sniedli vsi kupe.
Se nie smielo vrieč proč nič od tistega, kar je bluo žegnano. Tud bužgine od jajc nieso vargli proč. Potresli so jih okuole hiše, zaki so pravli, de takuo na bojo hodil blizu modras.
Žvin so dal otrobe an su, kakuošan so vargli kožo od salama.
An kera je bla sorpreža? Mame, kar so spekle golobico za te male kajšankrat so diele not ice an kajšankrat oreh…
Kar se tiče drugih navad okuole Velike noč, muoran reči, da šigurno nie vič tiste skarbi za čiščenje hiše, ku ankrat, kar gaspodinje so poskarbiele, de so uoz hiše opuzale zimo an jo očedle do konca… kajšni šele držijo pravilo, de na velik petak se na diela v gruntu, zak se na smie tikat zemlje … pa so tudi taki, ki cieu dan dielajo tu varte an tu njiv…
REČANKA
Glejta, ki ist šele donas na pomeden hiše na velik petak zaki so guoril, de bojo mruje tu hiš celo lieto an jih neče